»Sedim za katedrom in stegnem roke, kot bi hotel prijeti za krmilo svoje ladje, in analiziram učilnico, tako da jo razdelim na številne prazne kvadratke: nič drugačni nismo od kemičnih elementov.«

»Naj misli, kogar bi pušice te zadele, / de na visoki vrh lete iz neba strele.«

»Ta esejistični prvenec je eleganten popis avtoričinega sveta, pa obenem poklon vsem tistim velikim zgodovinskim figuram in življenjskim sopotnikom, ki so plemenitili njenega duha. (...) Ko Helena Koder pripoveduje o tem, kako doživlja in je doživljala prevajalko Radojko Vrančič, pesnika Petra Kolška in Milana Jesiha, filozofinjo Almo Sodnik, skladatelja Urbana Kodra, nam hkrati pove, kako je skoznje spoznavala velikane ameriškega jazza, pisanje Marcela Prousta, poezijo Wislawe Szymborske, slike Jana Vermeerja, romane Petra Handkeja, misli Montaigna, Descartesa in Kanta.«

»Videla sem, kako je moja mama obudila moškega od mrtvih.«

»Ljudi ne primamlja svetloba, ampak tema …«

»Ne govori mi o Lugansku. / Že zdavnaj se je spremenil v -gansk. / Lu- je zravnan s tlemi / vse do škrlatnega tlaka.«

»Helena Koder v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. Esejistična zbirka Krošnja z neznanimi sadeži je navdihujoče pričevanje o tem, da je, kljub vsem končnostim, življenje neskončno zanimivo in polno smisla.«

»Tako se vseskozi zdi, da se zgodbe pletejo neobotavljivo, polnokrvno in v samih suverenih zamahih.«

»Ker je Kozjeglavka knjižna prvenka, toliko bolj prijetno preseneča vanjo vpeta kombinacija izostrenega izrekanja in izrazne askeze.«